Okvir Pavlove kronologije

Okvir Pavlove kronologije

apostol_pavel_04Zgodovinski podatek v Apd, ki je mogoče kronološko precej natančno določiti čas Pavlovega misijonskega potovanja, je omemba prokonzula Galiona v Ahaji (Apd 18,12) pod cesarjem Klavdijem (41-54). Leta 1905 so v Delfih odkrili napis prokonzula Galiona, ki je upravljal Ahajo med pomladjo leta 51 in pomladjo leta 52. Pavel, ki je bil v Korintu vsaj 18 mesecev, je bil tam gotovo v času med leti 51-52, ko so ga zaradi nemirov pripeljali pred prokonzula (Apd 18,12-16). Na podlagi tega podatka lahko sestavimo okvirno kronologijo dogodkov prvih krščanskih desetletij:
  • 30 na dan pripravljanja na Veliko noč, v petek, 14. nizana Jezus umre na križu; isto leto je na binkoštni praznik rojena Cerkev (Apd 2);
  • 31 izvolitev sedmih diakonov (Apd 6,1sl.);
  • 32 mučeništvo diakona Štefana (Apd 7)
  • 33 Pavlovo spreobrnjenje (Apd 9); del prve krščanske skupnosti se razkropi iz Jeruzalema (Apd 8);
  • 33 Pavel se umakne v Arabijo, nato se vrne v Damask (Apd 9,19sl.; Gal 1,17sl)
  • 35 Pavel beži iz Damaska (Apd 9,25; 2 Kor 11,32sl.; smrt kralja Areta);
  • 35 Pavel prvič obišče Jeruzalem in ostane tam 15 dni (Apd 9,26-29; Gal 1,18);

»Ko so bratje to izvedeli, so ga odpeljali v Cezarejo, nato pa poslali v Tarz. Cerkev je tedaj po vsej Judeji, Galileji in Samariji živela v miru. Izgrajevala se je, napredovala v strahu Gospodovem ter rastla v tolažbi Svetega Duha.« (Apd 9,30-31)

  • 36-42 Pavel v Kilikiji in Siriji:
»Nato sem šel v pokrajine Sirije in Kilikije. Cerkvam po Judeji, ki so v Kristusu, sem bil osebno nepoznan. Le slišali so: »Tisti, ki nas je nekoč preganjal, zdaj oznanja vero, ki jo je nekoč skušal zatreti.« In slavili so Boga zaradi mene« (Gal 1,21-24).
  • 43 Barnaba poišče Pavla v Tarzu in ga pripelje v Antiohijo (Apd 11,25-26.);
  • 44 pred Veliko nočjo ukaže Herod Agripa I, nečak Heroda Antipa (prim. Lk 3,1) obglaviti Jakoba Starejšega, Janezovega brata (Apd 12,2); po praznikih vrže v ječo tudi Petra; isto leto Herod umre (Apd 8,20-23);
  • 45/46 Pavel in Barnaba prineseta materialno pomoč pomoč jeruzalemski Cerkvi (Apd 11,12-30; 12,25);
  • 47/48 Prvo misijonsko potovanje na Ciper in Galatijo v Anatoliji (Apd 13-14);
  • 49 Apostolski zbor v Jeruzalemu (Apd 15; Gal 2,1-14); Pavel in Barnaba kot odposlanca antiohijske Cerkve (15,22); Pavel drugi »uradni« obisk Jeruzalem »po štirinajstih letih« (Gal 2,1-2): »Po štirinajstih letih sem spet šel z Barnabom gor v Jeruzalem. S sabo sem vzel tudi Tita. 2 Šel pa sem po razodetju. Predložil sem jim evangelij, ki ga oznanjam med pogani, in še posebej najuglednejšim osebam, da bi morda ne tekel ali da ne bi bil tekel v prazno«.
  • 49 (jeseni) – Konflikt med Pavlov in Petrom v Antiohiji (Gal 2,11-14); cesar Klavdij izžene Jude iz Jeruzalema;
  • 50-52 Drugo misijonsko potovanje v Malo Azijo, Makedonijo, Ahajo, Korint (Apd 15,36-18,22); med 18-mesečnim bivanjem v Korintu (Apd 18,11) napiše Pavel 1 Tes. Proti koncu leta 51 ga pripeljejo pred Galiona (Apd 18,12sl.).
  • 53-58 Tretje misijonsko potovanje v Malo Azijo (Apd 18,23-21,17); med bivanjem v Efezu (53-55) napiše Gal in 1 Kor; morda tudi Flp in Flm), Ahaji - v Korintu napiše Rim (56) in Makedonija (verjetno v Filipih napiše 2 Kor); spomladi 58 slovo v Milet; do binkoštnega praznika želi priti v Jeruzalem (20,16)!
  • 58 Pavla v Jeruzalemu pred templjem primejo (Apd 21,27sl.);
  • 58-60 Pavel kot ujetnik v Cezareji (Apd 23,33-26,23); Apd 24,27: "Ko sta se dopolnili dve leti, je Feliksa zamenjal Porkij Fest. Feliks se je hotel Judom prikupiti, zato je Pavla pustil v ječi." Porkij Fest je bil cesarski namestnik v Judeji med leti 59-61. V primerjavi s svojim predhodnikom Feliksom je slovel kot poštenjak; kljub temu ni mogel umiriti napetosti, ki so se razraščale med Judi in rimskimi oblastniki. Jožef Flavij poroča, da je  Klavdijev namestnik cesar Nero (54-68) postavil za prokonzula Festa (Flavij, JS 20.182). Feliksa so namreč Judje tožili pri Neronu
  • 60 (spomladi) Pavel potuje v Rim (Apd 27,1-28,16);
  • 61-63 Pavel kot ujetnik v Rimu (Apd 28,30-31; 2 Tim 4,6-8); morda so tukaj nastala pisma iz ujetništva: Kol, Ef, in Flm;
  • 63-66 Pavlovi potovanji v »Španijo« in na Vzhod (Rim 15,24sl.); morda v tem času napiše pisma 1 in 2 Tim in Tit;
  • 67 Pavlovo drugo rimsko ujetništvo (2 Tim?); proti koncu leta umre mučeniške smrti.
Morda je med leti 63 in 64 Pavel vendarle poskušal priti v Španijo (prim Rim 15,24). Vsekakor se je vrnil v Rim šele po velikem požaru, ki je v mestu divjal od 19. do 28. julija leta 64 in ki je uničil 10 od 14 mestnih četrti. Da bi se opral suma, se je cesar Neron kruto znesel nad kristjani. Rimska cerkev je bila skoraj iztrebljena. Novica o tem je do konca leta 65 dosegla Pavla in pavlinske cerkve v Grčiji in Mali Aziji. Verjetno je bil to razlog, da je Pavel v naglici zapustil Milet (2 Tim 4,20). Gotovo se je čutil prvi poklican, da ponovno oživi pregnano rimsko skupnost.

Skrajni termin Pavlove smrti je Neronova smrt 9. junija 68. Z ozirom na Evzebijevo in Hieronimovo poročilo je najverjetnejši čas Pavlove smrti zadnja četrtina leta 67.