Doc. dr. Maksimilijan Matjaž (*1963) je leta 1988 diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1989 v Mariboru. Dve leti je deloval kot kaplan v župniji Zreče, jeseni 1991 pa je odšel na biblični študij v Rim. Leta 1995 je končal magistrski študij na Papeškem bibličnem inštitutu, leta 1998 pa doktoriral na Papeški univerzi Gregoriana. Istega leta je nastopil službo asistenta na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 2000 je bil na študijskem semestru v Jeruzalemu, leta 2001 pa je bil pri katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti izvoljen v docenta. Predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Na fakulteti opravlja tudi funkcijo duhovnega asistenta in koordinatorja za laiške študente v Mariboru.

»Z veseljem in hvaležnostjo predstavljamo danes slovenski javnosti nov prevod in novo izdajo Svetega pisma Nove zaveze in Psalmov!« Ponosne uvodne besede prevajalca - ki je ob tem, da je z doc. dr. Miranom Špeličem prevedel evangelije, vodji projekta akad. dr. Jožetu Krašovcu tri leta podajal najbližjo roko pomoči – so na predstavitvenem slavju dobile mesto v nadaljevanju, ko je izpostavil, da je skupina osmih prevajalcev v treh letih pripravila vrhunski prevod Jeruzalemske Biblije.

Dr. Milan Matjaž za razliko od večine drugih prevajalcev »katoliške izdaje« ni sodeloval pri standardnem prevodu, ki je izšel leta 1996, prepričan pa je, da je prevod Svetega pisma »živ organizem in zato nikoli dokončano delo. Skoraj vsaka generacija mora vedno znova preverjati njegovo natančnost in zato zahteva medgeneracijsko sodelovanje«. V času, ko so »kolegi« pripravljali prejšnji prevod, in še potem, je Matjaž študiral biblično znanost v Rimu in Jeruzalemu.

Korošec, doma s Prevalij, ki je leta 1988 diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in bil leto pozneje posvečen v duhovnika, je namreč po dveletni kaplanski službi v Zrečah odšel na biblični študij v Rim. »V dveh čudovitih kaplanskih letih v krajih pod Pohorjem sem ob nabiranju dragocenih pastoralnih izkušenj odkrival, kako božja beseda dela v človeku velike stvari, če ji le vsaj pripre vrata. To sem izkušal potem vedno znova v letih študija v tujini.«

Da lahko s Svetim pismom prihaja »do korenin ne samo vere in krščanstva, ampak človeškosti kot take« in da lahko Sveto pismo nagovori tudi človeka, ki se je morda od Cerkve oddaljil in je njegovo hrepenenje po svetem potlačeno, je Matjaž odkrival že dolgo pred študijem teologije. S Svetim pismom se je srečeval že v domači družini kot otrok – »kolikokrat smo prebirali zgodbo o jerihonskih trombah! In kako dobro so bile v Kratkem Svetem pismu v slikah narisane!« – , močno srečanje s Svetim pismom pa so bile duhovne vaje v Stični, ki se jih je udeleževal kot srednješolec. Pa vendar se je, kot pravi, v razburkanih srednješolskih letih v »rdečem« Slovenj Gradcu navduševal predvsem nad zgodovino. »V tistem času je izšla knjiga Poročilo o Jezusu, ki je spodkopavala zgodovinskost Svetega pisma in velikokrat sem moral zagovarjati njegovo zgodovinskost.« Želja po duhovniškem poklicu je v tistem času zorela, upiral se ji je z vpisom na študij zgodovine. A ne za dolgo, kmalu je presedlal na teologijo, v bogoslovje in študij končal z diplomo o apologetičnem iskanju: Kje se božja beseda razodeva v človekovem življenju?

Prvi dve leti na Bibličnem inštitutu v Rimu je skoraj v celoti posvetil učenju grščine in hebrejščine, v naslednjih dveh letih pa je poslušal predavanja, kot pravi, »zelo dobrih eksegetov« in se ob njih usmeril na vprašanja sinoptičnih evangelijev (Markovega, Matejevega in Lukovega). Med študijem je odkril, kot pravi, da se da »srčiko Jezusovega sporočila izluščiti iz Markovega evangelija«, tako sta magisterij na papeškem Bibličnem inštitutu (leta 1995) in doktorat na papeški univerzi Gregoriana (leta 1998) nastala prav ob Markovem evangeliju.

Še istega leta, ko je doktoriral, je začel predavati na Teološki fakulteti v Ljubljani, po študijskem semestru v Jeruzalemu v svetem jubilejnem letu pa je bil pri katedri za Sveto pismo in judovstvo izvoljen za docenta. Predavatelju eksegeze (razlage) Nove zaveze in biblične teologije pomeni srečevanje s študenti »velik izziv, da išče metode, kako mladega človeka uvesti v svet bibličnega razmišljanja in ga navdušiti za Sveto pismo«. Za svoje študente in druge ljubitelje Svetega pisma je profesor Matjaž pripravil tudi zanimivo spletno stran (www.eksegeza.net), kjer najdejo pomoč in spodbudo za branje in študij Svetega pisma. Da je med študenti priljubljen in da jim namenja veliko časa in moči, kaže tudi to, da je na Teološki fakulteti v Mariboru duhovni asistent za laiške teologe, s katerim se lahko pogovorijo »o vprašanjih, ki se jim porajajo ob iskanju identitete teologa in krščanskega laika«.

Ob profesorski službi ter ob preučevanju in prevajanju novozaveznih besedil pa je dr. Matjaž ostal zvest tudi znanstvenemu delu. Njegova bibliografija na cobissu s skoraj štiristo »zadetki« zajema med drugim prek trideset strokovnih izdaj, prispevkov s simpozijev, gradiva za študij, samostojnih knjižnih izdaj v različnih jezikih in še enkrat toliko krajših strokovnih člankov – med njimi so tudi prispevki o življenju sv. Pavla, ki jih je v Pavlovem letu pisal za Družino. Poleg tega je med najbolj iskanimi predavatelji o različnih novozaveznih svetopismskih temah, obiskuje župnije in skupnosti, vodi svetopisemske duhovne vaje in biblično-zgodovinske ekskurzije v svetopisemske dežele in kraje prve Cerkve.

Znanstveno raziskovanje Svetega pisma dr. Maksimilijan Matjaž močno povezuje s svojim duhovnim življenjem. »Prej ali slej se morata začeti prepletati. Ukvarjanje s Svetim pismom je življenjska odločitev, zato ne morem iskati dveh časov: enega, ko berem za razlago študentom, in drugega za osebno hrano.« Bistveno zanj je, da najde trenutek v dnevu, ki je zelo oseben, najpogosteje je to pri maši. »Ob študentih dobivam spodbude, da se z nekaterimi odlomki ali besedili ukvarjam tudi v osebni molitvi. Lahko rečem, da v osebni predelavi besedil zaostajam za tempom, ki ga od mene terjajo predavanja.«